figaFiga

Figa, sajenje, gojenje in obiranje

Objavljeno na: 30 oktobra, 2023 Spremenjeno: 27 aprila 2024

figa-sajenje-gojenje-zetev

Figa (Ficus carica) je plodonosni grm, ki pripada družini Moraceae in je doma v Mali Aziji. Fige gojijo v subtropskih in zmernih območjih ali na območjih z milim podnebjem. V Evropi so figo prvi omenili Grki. V starih spisih velja figa za enega najpomembnejših plodonosnih grmovnic.

figa-rastlina
figa-rastlina2
figa-sadez

Pomen plodov fige daje visoka vsebnost vitaminov, mineralov in lahko prebavljivih sladkorjev ter poseben okus. Fige lahko uporabljamo tudi v terapevtske namene, za zdravljenje različnih zunanjih ali notranjih bolezni.

Botanične značilnosti

Na območjih, kjer je endemična vrsta (in kjer se intenzivno goji), raste figa v obliki drevesa, ki doseže višino 12-15 metrov. Na območjih, kjer se okoljske razmere razlikujejo od naravnega habitata, figo najdemo v obliki grma s 4-6 razvejanimi stebli in višino 2-3 metrov. Korenina je fascikulirana in močno razvita. Na površini korenine se lahko oblikujejo naključni popki. Kasneje se lahko razvijejo v koreninske poganjke, ki pomagajo rastlini, da si opomore (še posebej, če je nadzemni del poškodovan zaradi zmrzali). Steblo je debelo, sivo, veje pa gladke. Listi fige so temno zeleni in dlanasto narezani. Cvetovi so majhni in številni. Plod je kroglasta ali hruškasta sikonija, ki lahko doseže težo 150 gramov.

Okoljske zahteve

Ker je tropska vrsta, ima visoke zahteve glede podnebnih dejavnikov:

Svetloba. Prvič, figa je svetlobno zahtevna vrsta. Raste in se razvija na svetlih legah, z južno lego, na primerni oddaljenosti od drugih sadnih vrst ali rastlin, ki jo lahko senčijo. Svetloba pozitivno vpliva na kaljenje, nastajanje sadnih brstov in samo plodenje. V ustreznih svetlobnih pogojih lahko obrodi dvakrat letno.

Temperatura. Temperaturne zahteve fige so visoke, saj je občutljiva na zmrzal. Figovo drevo prenese visoke temperature (do 40 °C), vendar lahko listi utrpijo opekline. Rastlina ima nizko odpornost proti zmrzali, temperature od -12°C do -15°C lahko prizadenejo vegetativne organe.

Vlaga. Pri gospodarskih posevkih je na območjih, kjer je letna količina padavin manjša od 600 mm, indicirano namakanje. Obilne padavine v fenofazi zorenja plodov lahko na njih povzročijo razpoke. Figa je občutljiva tudi na odvečno vlago v tleh.

Prst. Fige imajo raje lahka, prepustna tla z visoko vsebnostjo humusa in rahlo bazičnim ali nevtralnim pH. Težka, hladna tla, ki zadržujejo vlago ali so presuha, niso navedena.

Priprava zemlje

Lokacija za gojenje fig je izbrana v skladu z zahtevami vrste glede tal in okoljskimi dejavniki. Tla pripravimo 2-3 mesece pred sajenjem. Polje mora biti brez rastlinskih ostankov. Gnojenje se izvaja glede na stopnjo oskrbe tal s hranili. Izvede se strojno ali ročno globoko oranje, na globino 40-50 cm. Na tankih tleh lahko orjemo na globino 30-40 cm.

Sajenje

Da bi preprečili izpostavljenost mladih rastlin zmrzali, je priporočljivo sajenje opraviti zgodaj spomladi. Velikost sadilnih jam se razlikuje glede na pripravo tal. Lahko imajo dimenzije 40x40x40 cm na zemljiščih, kjer je bilo izvedeno globoko oranje, 60x60x40 cm na oranicah in 80x80x60 na neobdelanih zemljiščih. Jame lahko naredimo strojno ali ročno, če gre za manjše nasade.

Koreninski sistem pred sajenjem oblikujemo, odstranimo poškodovane ali posušene korenine. Tik pred sajenjem je treba korenine vnesti v blato konsistence kisle smetane, sestavljeno iz rumene zemlje, govejega gnoja in vode. Sajenje je sestavljeno iz postavitve korenin sadilnega materiala v jamo v navpičnem položaju in prekrivanja z zemljo. Takoj po sajenju zemljo okoli rastlin zbijemo in zalijemo s 5-6 l vode/rastlino.

VZDRŽEVALNA DELA

Obrezovanje

Če rastline fige gojimo v hladnejših območjih, jih gojimo v obliki grma, da omogočimo zaščito rastline v hladnem obdobju. Na istem območju lahko figo urejamo v obliki pritlikavca ali vodoravnega kordona.

Pri nasadih fig se uporabljajo štirje načini rezi: rez za oblikovanje krošnje, rez za spodbujanje rodnosti, rez za vzdrževanje in rez za pomlajevanje.

Potaknjenci za oblikovanje krošnje imajo vlogo zagotavljanja potrebne velikosti skeletnih in polskeletnih vej za podporo pridelave, kakor tudi za pospešitev fenofaze plodovanja grma. Tovrstno obrezovanje izvajamo od ustanovitve nasada.

Priporočeni izdelki

Pozorno preberite in upoštevajte navodila na etiketi vsakega izdelka

Rodno-spodbujevalni potaknjenci zagotavljajo ustrezno število rodnih vej, dolžine 20-40 cm. Tako je dosežen zadovoljiv pridelek in plodovi lahko konformno dozorijo. Spodbujevalne rezi za pridelavo sadja se bodo na začetku izvajale sočasno s rezi za oblikovanje krošnje. Poleg vzdrževalnih rezi se bodo izvajale tudi rodno-stimulativne rezi.

Vzdrževalna in regeneracijska rez je sestavljena iz odstranjevanja poškodovanih ali nepravilno postavljenih vej.

Med vzdrževalnimi deli je priporočljivo nositi zaščitne rokavice, ker je figov lateks strupen.

Priporočeni izdelki

Pozorno preberite in upoštevajte navodila na etiketi vsakega izdelka
Namakanje in gnojenje

Rastline fig se pozitivno odzivajo na dajanje gnojil. Uporabljati jih je mogoče od drugega in tretjega leta po sajenju. Uporabljamo lahko organska ali NPK kompleksna gnojila. Odvisno od potreb rastline in okoljskih pogojev se lahko dajejo tudi foliarna gnojila.

Priporočeni izdelki

Pozorno preberite in upoštevajte navodila na etiketi vsakega izdelka
Zaščita rastlin fig v hladni sezoni

Figa je grm, občutljiv na mraz, zato jo moramo na območjih, kjer pozimi temperature padejo pod -12°C, zaščititi. Ko listje odpade s krošnje, veje naberemo v obliki šopka, jih povežemo z vrvico (ne sme biti zelo napeta) in pokrijemo s slamo ali drugimi materiali. Nato ga bomo zavili v juto (ali posebno zaščitno tkanino) in ponovno zavezali.

Pri mladih grmih lahko veje previdno upognemo čim bližje ravni tal in jih tam pritrdimo s kavlji. Pokrijemo ga z drugo plastjo (20-30 cm) slame ali slamnatega gnoja. Ta način zaščite vključuje vrsto ukrepov, kot so:

  • sadilni material je treba postaviti v poševnem položaju,
  • krošnjo je treba vzdrževati tako, da bo tvorila nizek grm,
  • stebla ne smejo biti debela, da se zlahka upognejo, ne da bi se zlomila.

V obeh primerih mora biti nepokrito mesto, kjer rastlina lahko diha.

Zatiranje škodljivcev

Glavne bolezni, ki se lahko pojavijo na figovih rastlinah, so figov mozaik, rja, bakterijski rak, antraknoza itd. Glavni škodljivci so listne uši, luskaste stenice, pršice in gosenice.

Obiranje plodov fige

Figa lahko zagotovi dve letini na leto. Plodovi prve trgatve so večji, drugi pa manjši in bolj dišeči. Optimalno obdobje obiranja se razlikuje glede na regijo in sorto. Plodove obiramo v polni zrelosti, ko se obarvajo vijolično in se zlahka ločijo od rastline. Po obiranju lahko fige kratek čas skladiščimo, ker so hitro pokvarljive.

Dodatno:
  • Figovo drevo se razmnožuje vegetativno s potaknjenci, koreninskimi poganjki, plastmi ali delitvijo rastlin.
  • Rastline fig lahko obrodijo v drugem letu po sajenju, vendar je mogoče doseči znatne pridelke v četrtem ali petem letu.
×

Pomagamo vam
da skrbite za vaše rastline

Če v naših člankih ali prejšnjih razpravah še niste našli rešitve, začnite novo razpravo in naši strokovnjaki vam bodo pomagali.

Med delovnim časom so vam naši strokovnjaki pripravljeni odgovoriti v 2 urah.

Nova razprava o

Figa, sajenje, gojenje in obiranje
Figa, sajenje, gojenje in obiranje

Your information:

Vaše ime mora vsebovati največ 30 znakov. Če želite posredovati podrobnosti o težavi, s katero se srečujete, izpolnite druga polja.

The maximum document size is 59 MB.

Dodaj
Pomaga če pripnete nekaj Slike ali Video posnetkov maksimalno 15 sekund


Želite izvedeti več?

Naši strokovnjaki sodelujejo v razpravah skupnosti Armuro s koristnimi informacijami in rešitvami.
Če želite, lahko začnete razpravo o težavi, s katero se soočate.
Preberite razprave